Odlomek 2 Mojz 1,15-22

Danes sem več časa preživel v molitvi. Z ženo sva bila v cerkvi (praznično mašo smo že prej v družinskem krogu spremljali preko interneta v domači dnevni sobi), kjer se nas je zbrala manjša skupina ob upoštevanju vseh potrebnih ukrepov zaradi Corona virusa. To pomeni, da nas je bilo samo nekaj, cerkev pa polna našega petja, ker smo bili razporejeni po celotnem prostoru. Kako sem to že potreboval? Dva meseca nisem videl cerkve od znotraj razen za nekaj sekund pri prejemu obhajila. Slaviti Jezusa v Najsvetejšem. To! Med slavospevne duhovne speve sem polagal tudi prošnje za moje brate.

Sicer pa sva z ženo do cerkve pol ure gazila po svežem snegu, in še pol ure nazaj. Sem zašvical, tako kot se spodobi za moža v Exodus90.