11.2.2021 Devetintrideseti dan

Odlomek 2 Mojz 16,1-3

Izraelci godrnjajo v puščavi, muči jih lakota. Lačne oči ne morejo več zreti vseh mogočnih del, ki jih je Gospod storil zanje. Današnje razmišljanje nas vodi k ovrednotenju objokovanja sedanjega trenutka nasproti hvaležnosti za vse Božje darove v preteklosti. Sam se spominjam sinočnjega slavljenja v mrzli cerkvi, samo pet nas je bilo, pa še ti pometani po celem prostoru na varni razdalji in z maskami. Ni bilo lahko, ampak … Danes zjutraj, ko sem stopal pod mrzel tuš, pa sem dojel. Kot je potrebno v tuš kabini le ročico potisniti desno in gor, tako je tudi s slavljenjem (izražanjem hvaležnosti Gospodu). Samo odpreti je potrebno usta in začeti. Tako kot je pod mrzlim tušem zoprno, se zoprno počutiš tudi, če poskušaš peti, ko ne čutiš drugega kot le utrujenost, žalost, … Treba pa je začeti in ne pestovati svojih neprijetnih občutji. Mrzel tuš me je že marsičesa naučil.