31.3.2021 Sedeminosemdeseti dan

Odlomek 4 Mojz 1:1–4,17–19;10:11–12;11:4–6

Že tretjič sem v Exodus90, pa se zdajle počutim kot čisti začetnik. Nekaj kar prejšnja leta nisem čutil. Lani je v drugi polovici programa izbruhnila epidemija, ki me je še dodatno motivirala, hkrati pa je bilo življenje okoli mene veliko bolj mirno. Letos pa kot bi se name zgrnila velika črna gmota, ki mi komaj dovoljuje dihati. Ampak, če je to delo hudobnega duha, gotovo sluti, da mi Gospod pripravlja obilo milosti in zato tako rogovili. Jaz pa se že veselim Gospodovega presenečenja.

30.3.2021 Šestinosemdeseti dan

Odlomek 3 Mojz 1:1,4:27–31

Danes je govora o odpuščanju grehov. Vsebino razmišljanja razumem v zelo širokem kontekstu. To da mi Bog odpušča in je z Jezusovo daritvijo že vse tudi zadostil, je samo vrh, najbolj izpostavljen vidik Božjega odnosa do mene. Odpuščanje meni pomeni obvezo, da hodim v tem zavedanju in se vedno znova, sproti, takoj ko skrenem, spet obračam. Kri žrtvovanih živali je le zunanji simbol, ki me spomni, da v resnici gre zato, da sproti žrtvujem stvari, ki so mi dragocene, pa me vedno znova zapeljujejo iz odnosa z Gospodom.

29.3.2021 Petinosemdeseti dan

Odlomek 2 Mojz 40,34-38

Vstopili smo v zadnji teden Exodus90. Kaj naj si človek ob tem misli ali čuti? Po eni strani se počutim, kot sem se včasih, ko sem lezel na kakšen hrib in so se zadnji metri do vrha zdeli dolgi kot cela večnost. Ja, ko ne počneš več drugega kot premikaš nogo pred nogo in upaš, da si z vsakim korakom bližje koncu. Tako je letos. Moja letošnja novost. Le kaj mi hoče Gospod s tem povedati?

28.3.2021 Štiriinosemdeseti dan

Odlomek 2 Mojz 40,1-17

Naš Bog je ljubosumen tudi glede časa, ki mu ga namenimo. Prvi dan prvega meseca, torej najprej Njemu. Zase to razumem kot prvo minuto prve ure, ko se zbudim v nov dan. Če tedaj s prošnjo za blagoslov pomazilim trenutke prihajajočega dne, bo Gospod lahko cel dan z menoj. Bo prebival sredi mojega življenja.

27.3.2021 Triinosemdeseti dan

Odlomek 2 Mojz 38:27–31, 39:33–43

Gospod, kakor so odbrani možje izmed izraelskega naroda dokončali svojo nalogo, ki si jim jo po Mojzesu zaupal Ti, bratje v moji bratovščini počasi prihajajo do zaključka tega izziva. Želim, da jih blagosloviš, kot si njih. Ti veš, koliko truda je vsak vložil v to, jaz pa verjamem, da z iskrenim namenom, da bi bil bolj s Teboj. Ohrani jih v svoji ljubezni. Naj ne bo ta izziv le ena stranska veja v njihovem življenju, ampak del debla, ki bo še rasel in se nadaljeval v mogočno krošnjo. Blagoslavljaj in ohranjaj jih tudi po 91. dnevu. Amen.

25.3.2021 Enainosemdeseti dan

Odlomek 2 Mojz 35:1–12, 37:1–2, 10, 17, 25, 29, 38:1–2

V navodilih za današnje premišljevanje piše, naj razmislimo, kako na nas vplivajo sakralni objekti, ki jih srečujemo v naši okolici, na potovanjih, na dopustu, … Smiselno je, da bi nas spominjali na Gospoda in nas vabili k Njegovemu češčenju. Saj me, vendar imam s tem kar probleme. Nekaj je res kultura, zgodovina, religiozna dediščina, vendar ali je to stvar, s katero bi se morali ukvarjati kristjani. Ukvarjamo se z zidovi, namesto z Življenjem.

23.3.2021 Devetinsedemdeseti dan

Odlomek 2 Mojz 34:10–21, 27–28

V današnjem odlomku Bog spet sklepa zavezo in prav milo prosi, da bi mu bili zvesti. In tudi pove, kaj je potrebno storiti, da bi se obvarovali pred skušnjavami. Nekaj zapovedi je navedenih, mene pa je najbolj zadela tista: »In ne prikažite se pred menoj praznih rok!«. Zdi se mi, da sem končno doumel, da ta zapoved ne pomeni, da moram jaz storiti nekaj za Gospoda. Imam že polne roke Njegovih darov in darujem lahko le hvaležnost. Če pa stopim pred Njega praznih rok, brez hvaležnosti, pomeni, da sem vse te darove zavrgel, vrgel stran. In ko godrnjam in se pritožujem čez Gospoda, češ tega pa tega pa ni, stopam pred Njega prav tak: praznih rok.

22.3.2021 Oseminsedemdeseti dan

Odlomek 2 Mojz 34,1-9

Današnje razmišljanje me sprašuje, kako jaz naslavljam Boga, ko molim. To naj bi bilo ime, ki odraža čudovite stvari, ki jih je Gospod storil zame.

Jaz najraje izgovarjam psalmistove besede »Gospod je moj pastir.« (Ps 23) Nekoč sem bil v hudi življenjski stiski in Jezusove besede iz evangelija (Jn 10,14-15) so mi dobesedno rešile življenje: »Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene, kakor Oče pozna mene in jaz poznam Očeta. Svoje življenje dam za ovce.« Nisem le ena uboga anonimna žival v neki čredi. V Gospodovi čredi imam tudi jaz prav posebno mesto in On bo prav vse storil, da me reši. Tako kot tudi za vse ostale Njegove ovce (tudi ali pa še bolj za izgubljene).