Odlomek 2 Mojz 30,1-10

Danes je govora o kadilu, o tem, kako se naše molitve kot kadilo dvigujejo k Božjemu obličju. In kako se združujejo z molitvami tistih, ki so to počeli pred nami in sedaj to počnejo v Večnosti in tistimi, ki bodo prišli na zemljo za nami in takrat počeli ta ista sveta opravila. Pri Bogu res ni časa.

O tem doživljam potrditev odločitve, ki sem jo sprejel že na začetku posta. Ugotovil sem namreč, da sem med vožnjo bolj zbran in urejen v molitvi rožnega venca, če molim skupaj z podkastom, ki se mi na telefon dnevno nalaga z radijske postaje. Ne, ne molim z neumno mašino in nisem sam, svojo molitev pridružujem tistim, ki so zjutraj molili ob radijskih mikrofonih in vsem drugim, ki so to počeli v zavetju svojih domov, ali pa celo na bolniških posteljah. Pri Bogu ni časa in prostora in mi vsi skupaj smo ena daritev Gospodu.