Odlomek 2 Mojz 30,11-21

Čeprav nas »uradno« navodilo za razmišljanje danes usmerja k tehtanju, kako doživljamo svojo pripadnost Božjemu ljudstvu, me je bolj pritegnila 15. vrstica v odlomku Božje besede: »Ko dajete Gospodu dar kot odkupnino za svoje življenje, naj bogatin ne daje več in ubožec ne manj kakor pol šekla.« Bogati in revni, vsi enako? Ali ni to malce skregano z našim sodobnim socialno usmerjenim pogledom, da naj se daje po procentih, ker je to bolj pošteno? Vidim, da je tu govor o odkupnini za svoje življenje in prav vsa življenja so pred Bogom vredna enako. Tudi največji revež ima pred Bogom isto vrednost in prav je, da se je zave in pokaže tudi z enakim darom. Koliko gre tu za vidik lastne samopodobe, naj presodijo psihologi. Mene nagovarja to v misel, da se pri mojih prispevkih in dejanjih za rast Božjega kraljestva ne smem primerjati s tistimi, ki so (morda) prejeli več talentov. Enostavno moram dati vse od sebe.