Odlomek 2 Mojz 6,13-27

Danes nam gradivo predlaga razmišljanje o odnosu do svojega očeta. Naj se še pozanimam, kakšen je bil moj stari oče. In potem naj pogledam tudi, kakšen sem jaz do svojih otrok. Zame osebno je to zelo težka tema. Še veliko je neizrečenega, nedorečenega, …, čeprav je tudi veliko lepega. Trudim se, da bi že enkrat odrasel in znal živeti čim manj obremenjen z bremeni iz otroštva. Čim več stvari resnično prepustiti v obdelavo Božjim rokam, da bi čim manj slabih vzorcev prenesel na svoje otroke.

Odlomek 2 Mojz 5,22-6,12

Danes smo razmišljali o svojih slabostih in kako prav je, da si jih priznamo in smo zanje celo hvaležni, ker je to pot k Gospodu.
Popoldne sem šel prezračit dušo in telo na bližnji hrib do cerkve Sv. Križa. Nagovorile so me jaslice, ki so postavljene pred cerkvijo. Jaslične figure se vzpenjajo proti votlini kot po nekakšnih stopnicah. Prispodoba moje poti. Včasih je tako težko splezati stopnico više, vedno pa je zelo lahko pasti nazaj.

Odlomek 2 Mojz 5,5-21

Danes ne bom veliko pametoval. Bom zgolj ponižno prevedel delček današnjega premišljevanja:
»Če pogledamo današnji odlomek Svetega pisma, vidimo, da je ravno takrat, ko Mojzes in Aron začneta sodelovati z Bogom, da bi osvobodila izraelsko ljudstvo, za zasužnjen narod še težje. Pri nas je pogosto zelo podobno. V trenutku, ko začnemo iskati svobodo, se Satan odzove tako, da nas še bolj vleče za verige. Zavedaj se te resničnosti danes in v prihodnjih dneh. Ne bodi zaskrbljen, če se stvari poslabšajo. Upaj upanje, poglej Kristusa in mu z velikim zaupanjem sledi. Svoboda prihaja samo od Boga in Bog želi tvojo svobodo še bolj kot ti.«

Odlomek 2 Mojz 5,1-4

Kakšen užitek je gledati sodobne moške, ki ne bodo nikoli priznali, da se imajo za faraone (beri bogove), obnašajo pa se popolnoma tako, kot da bi bili. Ali sem res zapisal »kakšen užitek«? Priznam, da je to predvsem izgovor, da mi ni treba razmišljati, kakšen je moj sinovski odnos do Očeta.

Odlomek 2 Mojz 4,18-31

Danes smo se v okviru bratovščine zbrali skupaj pri sveti maši. Seveda pri prenosu prek Youtube kanala, vsak iz svojega doma. Ampak že zavest, da spremljamo isto bogoslužje, nas zedinja v prošnji za vse, ki smo na tej poti. V tej pandemiji nas Gospod uči, kako biti skupaj, čeprav smo si fizično daleč narazen.

Danes je deveti dan našega devetdesetdnevnega popotovanja. Torej smo natančno na 10% poti. Sem zelo nagnjen k statistiki, najbrž že iz najbolj ranih otroških dni, ko so me učili, da samo še tolikokrat grem spat, pa bom imel rojstni dan, tolikokrat, pa gremo na izlet …

Torej:

• 9 dni sem zdržal, torej sem že junak;
• Še 81 dni zdržim, pa bom tega rešen;
• Celih 9 dni mrzlega tuša v primerjavi z onimi »luzerji«, ki se tega ne gredo;
• Še 81 dni pa bom v obljubljeni deželi in moje življenje bo super.

Statistika ne laže, le moja moška pokvarjenost jo zavija v različne besedne okvirje. Še veliko pač moram z Božjo pomočjo postoriti, da bom osvobojen zaverovanosti vase.

Odlomek 2 Mojz 4,10-17

Mojzes pretehta težo poslanstva, ki je pred njim, in namesto da bi se ozrl na božjo obljubo, spet obrne oči nase. Bog od njega zahteva nekaj, česar z lastnimi sredstvi ni sposoben doseči. In Mojzes Boga s tako držo razjezi. Kako drugače je v podobni situaciji odreagirala Marija in izrekla svoj »fiat«.

Razmišljam, v kašne preproste odnose se spušča Gospod s človekom, tudi z mano. Če se ob tem zanašam predvsem na lastno moč, lastno modrost, ga pravzaprav zelo žalim. Ne priznam Njegove vsemogočnosti, ga popolnoma razvrednotim kot Boga. Toda On se še obrača k meni in me nagovarja, poišče druge možnosti, druge načine. Njegova ljubezen se ne ustavlja moji zaverovanosti vase.

Odlomek 2 Mojz 4,1-9

Uvod v današnje razmišljanje zveni zelo kruto: »Tisti, ki vidijo znamenja in verjamejo, pridejo do Božje ljubezni. Tisti, ki jih vidijo in ne verjamejo, si sami izberejo smrt.« No, v resnici povedano, si sam zelo želim videti znamenja, pa kakšno dejansko tudi opazim. Le en tak zelo čuden filter uporabljam: vidim, le tista znamenja, ki so mi všeč. Glede tistih, ki nekaj zahtevajo od mene, pa se raje naredim neumnega, tako kakor da jih ni. O Gospod, ne preostane mi drugega, kot da padem na kolena in Te prosim, da prečistiš moje srce, da bodo moje oči bolje videle. Resnično si želim, da bi živel.

Odlomek 2 Mojz 3,7-22

Sporočilo tega odlomka in današnjega razmišljanja je, da prava svoboda prihaja le od Boga. Spomnil sem se, kako sem v svojih študentskih časih (to so bili hkrati časi, ko je naša družba prehajala iz partijskega enoumja v večstrankarski sistem) razmišljal in sanjal o marsičem, tudi o politiki. In tako sem se nekega večera domislil, da bi ustanovil svojo stranko. Imenovala bi se Radikalno liberalna stranka. Borila bi se za pravo osvoboditev (lat. Libertas = svoboda) človeka. Ta pa prihaja le od Boga in to zelo radikalno (lat. Radicaliter = temeljito, s koreninami vred) s smrtjo Božjega Sina na križu. Niti pomisliti si ne upam, kaj pojem »radikalni liberalizem« pomeni v današnji politično ekonomski terminologiji.

Odlomek 2 Mojz 3,1-6

Bog pogleda iz gorečega grma na Mojzesa sredi njegovega dela, sredi najbolj običajnega dne, nekje v pusti travnati stepi med ovcami. Bog se ozre nanj in Mojzes ga sreča. V premišljevanju nam je danes ponujena podoba, o kateri je večkrat pripovedovala sv. Terezija Avilska: sončnica. Ko jutranja svetloba preplavi svet, sončnica obrne glavo proti soncu. A to se zgodi šele potem, ko se jo dotaknejo sončni žarki. Podobno Bog prevzame pobudo in se dotakne duše in ta se obrne k Njemu. Nič drugega. Že kaže nanj, že pričuje zanj. Vse drugo, kar se bo še zgodilo, bo spet predvsem Božje delo.