Tole razmišljanje o kvasu mi še kar ne da miru. Navzven je povsem nekaj neživega, potem pa se naenkrat prebudi, naraste, spremeni vse okrog sebe. Kot bi neka mistična sila delovala v njem. In jezus primerja Nebeško kraljestvo takemu kvasu (Mt 13,33). Ker Gospod deluje v njem, se lahko iz nečesa mrtvega spremeni v čudovito rast in vse prekvasi. Ima to moč, ker je Božje. Zanimivo, kristjane pa Jezus imenuje sol in ne kvas Sol je drugačna od kvasa. Lastnost, ki jo sol ima, ji je bila podarjena in njena naloga je, da daje okus. Če pa se spridi, to lastnost izgubi, se jo stran vrže (Mt 5,13).

Odlomek 2 Mojz 19,1-15

Izraelci se skrbno pripravljajo na srečanje z Gospodom. Zvečer bom tudi jaz šel na slavljenje in češčenje Najsvetejšega v cerkev. Kako pripravljen?

Odlomek 2 Mojz 18,1-27

Mojzes je dovolj ponižen, čeprav lahko gleda neposredno Gospoda, da dovoli, da mu Gospod spregovori tudi po človeku, v tem primeru po tastu. Pomagaj mi, Gospod, da bom znal prepoznati tvojo govorico skozi usta tistih, ki živijo ob meni. Amen.

Odlomek 2 Mojz 17,8-16

Amalek je v tem odlomku predstavljen kot tisti, ki se preponosno upre Božji volji. In razmišljanje nam danes ponuja misel sv. Avguština, da je ponos »ovira za stvari zgoraj in posrednik za stvari spodaj«. Pa si mislim, kaj bi pa stalo Amalečane, če bi pustili Izraelce, da gredo preko njihovega ozemlja. Še največja cena bi bil ranjen ponos. In to se dogaja tudi meni. Kolikokrat se kaj ne zgodi v skladu z Božjo voljo, ker sem preponosen, da bi to lahko sprejel, da bi to lahko prenesel.

Danes je dokaj praznična nedelja. Ob godu sv. Valentina se poskušam še bolj zavedati, da Exodus90 ne delam zato, da bi sebi nekaj dokazal, ampak da bi postal sposoben graditi boljše odnose s svojimi bližnjimi, najprej seveda z ženo.

Odlomek 2 Mojz 17,1-7

»Ali je Gospod med nami ali ne?« Ali niso to besede razvajenega otroka, ki godrnja, če takoj ne dobi, kar si zaželi. Besede »Me imaš rad ali ne?«, ki jih zabrusi, ali pa »Sploh me nimaš rad!«, imajo povsem enak pomen. Kolikokrat sam stopam pred Gospoda z enako držo in poskušam izsiljevati Njegovo ljubezen. Pozabljam, da mi je vse že dal.

Odlomek 2 Mojz 16,22-36

Ko sem prebral današnji odlomek Božje besede, sem že kar vedel, da bo v premišljevanju veliko govora o »nedeljskem počitku«. Zdi se mi, da je to kar plehko poimenovanje tega, kar naj bi v nedeljo počeli. Jaz bi raje to dejanje poimenoval »posvečevanje Gospodu«. Vendar je mene nagovorilo nekaj drugega. Če je mana »kruh iz nebes« podoba evharistične hrane, potem je ta jerbas mane, ki so ga Izraelci shranili po Gospodovem naročilu po mojem predpodoba raznih evharističnih čudežev, ki so se v 2000-letni zgodovini krščanstva zgodili po raznih koncih sveta (ko se je hostija spremenila v košček mesa ali vino v kelihu v pravo kri in se to lahko še danes vidi, ni propadlo). Ali Gospod s tem dela nek spektakel. Ne! Gospod pravi: »Shranite za prihodnje rodove, da bodo videli …«, to je za nas, da bi videli, dojeli bistvo tega, da On skrbi za nas.

Odlomek 2 Mojz 16,4-21

Ko sem premišljeval ob tem odlomku, me je zadelo, kako Izraelci (in mi z njimi) godrnjajo čez Gospoda glede kruha in vode (o čisto materialnih stvareh) in niti pomisliti ne utegnejo, kaj vse je Gospod zanje že storil. Zdi se mi potrebno, da mu vsakič, ko pridem k Njemu, najprej začnem pripovedovati, kaj vse je že storil zame in mu rečem hvala. Šele nato odprem srce še za izraz stiske, ki me tre.

Odlomek 2 Mojz 16,1-3

Izraelci godrnjajo v puščavi, muči jih lakota. Lačne oči ne morejo več zreti vseh mogočnih del, ki jih je Gospod storil zanje. Današnje razmišljanje nas vodi k ovrednotenju objokovanja sedanjega trenutka nasproti hvaležnosti za vse Božje darove v preteklosti. Sam se spominjam sinočnjega slavljenja v mrzli cerkvi, samo pet nas je bilo, pa še ti pometani po celem prostoru na varni razdalji in z maskami. Ni bilo lahko, ampak … Danes zjutraj, ko sem stopal pod mrzel tuš, pa sem dojel. Kot je potrebno v tuš kabini le ročico potisniti desno in gor, tako je tudi s slavljenjem (izražanjem hvaležnosti Gospodu). Samo odpreti je potrebno usta in začeti. Tako kot je pod mrzlim tušem zoprno, se zoprno počutiš tudi, če poskušaš peti, ko ne čutiš drugega kot le utrujenost, žalost, … Treba pa je začeti in ne pestovati svojih neprijetnih občutji. Mrzel tuš me je že marsičesa naučil.

Odlomek 2 Mojz 15,22-27

Razmišljam, kako Bog v tem odlomku vzpostavlja svojevrsten (duhovni) zdravstveni sistem. Sestavlja ga preventiva (»če boš poslušal …«) in kurativa (»jaz sem Gospod, tvoj zdravnik«). Pa čutim, da tudi v običajnem zdravstvenem sistemu večkrat premalo delam na preventivi, potem pa pričakujem čudežev od zdravnikov. Enako velja za moj odnos z Gospodom.